Čeprav se zdi, da se je nežnejši spol s skoki začel ukvarjati šele pred kratkim, temu še zdaleč ni tako. Nekoliko natančnejši pogled v zgodovino nam namreč pove, da ljubezen deklet do skokov krepko presega sto let in sega v sredino 19. stoletja. Tako nam zanesljivi norveški viri dajo vedeti, da so se ženske z vrha skakalnic podajale že od samih zametkov tega športa leta 1863.
Prva prava zvezdnica smučarskih skokov je bila avstrijska grofinja Paula Lamberg, ki je leta 1911 skočila tedaj rekordnih 22 metrov, ta zavidanja vreden uspeh pa ji je uspel kar v krilu. Smučarske skoke so oboževale tudi njene kolegice v takrat veliko manj liberalni Norveški, ki je svojim športnicam prepovedala nastopati in so se zato lokalnih tekmovanj udeleževale kar preoblečene v moške.
V petdesetih letih prejšnjega leta so na Norveškem v želji, da dekletom preprečijo ukvarjanje s smučarskimi skoki, šli celo tako daleč, da so si izmislili znanstveno teorijo, ki pravi, da skoki pri ženskah povzročajo neplodnost. A nenaklonjenosti in številnim preprekam navkljub dekleta ljubezni do te nordijske discipline niso izgubile in rekordi so skozi leta padali kot za stavo.
Na prelomni dogodek, ki je tudi omogočil organizacijo letos sploh prvega svetovnega pokala za ženske, smo morali čakati kar do januarja 1998. Takrat je bil na olimpijski skakalnici v St. Moritzu v okviru svetovnega mladinskega prvenstva organiziran sploh prvi šampionat za ženske. Za ponoven dvig prahu ni minilo veliko časa, saj je leta 2006 Mednarodni olimpijski komite (MOK) zavrnil uvrstitev ženskih skokov med olimpijske discipline v Vancouvru, kot enega izmed razlogov za svojo odločitev pa so navedli tudi pomanjkanje svetovnega pokala.
Petnajst dam je svojo pravico kasneje odšlo iskat na kanadsko sodišče, a je tožbo izgubilo, kar pa ni bilo usodno, saj bodo lahko dekleta po odločitvi MOK-a, sprejeti aprila 2011, prvič nastopile že čez dve leti na olimpijskih igrah v Sočiju. Veliko zaslug za to gre pripisati tudi Slovencem in tekmam na Ljubnem, ki je rodni kraj ženskih skokov na sončni strani Alp.
»Zasluge Slovencev so tu ogromne. Ljubno je kot prvi organizator celinskega pokala za ženske naredilo izjemno pomembno propagandno akcijo v mednarodnem merilu. Tu je bil tudi sploh prvi sestanek vseh držav, ki so imele relativno razvite ženske skoke. Na njem je bil podan cilj, da se povzamejo vse aktivnosti, da ženske lahko skačejo najprej na svetovnem prvenstvu in nato še na olimpijskih igrah,« ve povedati generalni sekretar SSK Ljubno BTC Rajko Pintar.
Skakalke so si po trnovi poti, ki so jo skozi zgodovino prehodile, naposled le izborile mesto, ki jim v tej disciplini pripada. Če upoštevamo tudi vse večje zanimanje javnosti, pa lahko hitro ugotovimo, da prihodnost ženskih skokov še nikoli ni bila svetlejša. (rk)
Foto: Aftenposten, tekmovanje za ženske v smučarskih skokih v Askerju na Norveškem leta 1897
© 2011 | SSK Ljubno BTC
Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje
Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.